skozi vrtnični slavolok

Gradnja cerkve

Redovniki pavlinci so leta 1665 začeli v Olimju na zahodni strani starodavnega gradu graditi mogočno samostansko cerkev v baročnem stilu. 

Posvetili so jo Mariji vnebovzeti. 

Okrog leta 1760 se cerkvi prizidali še kapelo, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaverju. Izredno lep poznobaročni oltar skozi vsa leta privablja mnoge romarje. 

Kapelo je poslikal Anton Lerchinger, ki je naslikal prizore iz Frančiškovega življenja in skupine romarjev ki so se v različnih potrebah prišli priporočit sv. Frančišku.

Notranjost

Prezbiterij:

V prezbiteriju stoji mogočen tri nadstropen pozlačen oltar v črni barvi. Oltar so leta 1680 izdelali pavlinski menihi v Lepoglavi na Hrvaškem in je eden največjih »zlatih« oltarjev v Sloveniji.

V središču je milostna podoba Marije z Jezuščkom, stoječa na luninem krajcu. Obdaja jo skupina angelov, ki jo na oblakih dvigajo v nebesa.

Nad Marijinim kipom je slika Jezusovega krsta, nad njim pa kronanje Device Marije. Glavni oltar krasi še 12 kipov svetnikov in svetnic, na vrhu pa kip nadangela Mihaela.

 

Glavni oltar

Prostor okrog glavnega oltarja je leta 1739 poslikal pavlinski menih Janez Krstnik Ranger. Freske med drugim prikazujejo štiri prizore iz življenja sv. Družine: Marijino oznanjenje, medaljone z motivi iz lavretanskih litanij, iluzorno kupolo ter sobo z balkonom.

Ob vhodu v prezbiterij stojita oltarja, ki se, gledano od vhodnih vrat, zlijeta v celoto z glavnim oltarjem. Levi slavi Kristusovo trpljenje, desni pa je posvečen sv. Pavlu puščavniku, ob katerem so se duhovno navdihovali redovniki pavlinci.

 

Glavna in stranske ladje 

Glavna ladja se odpira v štiri stranske kapele: 

- na levi strani sta oltarja posvečena  sv. Katarini in Čenstohovski Mariji

- na desni strani pa sv. Barbari in sv. Tomažu 

Prižnica

Prava mojstrovina je  p r i ž n i c a s stebrički, angelskimi glavicami, rastlinskim okrasjem in vdolbinami, v katerih so kipi Matere Božje in štirih evangelistov.

Na vratih, ki vodijo iz samostana na prižnico je na les naslikana doprsna podoba sv. Pavla. Na vrhu bogato izrezljanega baldahina stoji kip Kristusa vladarja sveta.

 

Pevski kor

Na pevskem koru so nameščeni baročni korni sedeži, ki so namenjeni redovnikom za liturgično molitev. 

Orgle je leta 1764 izdelal znameniti celjski orglar Janez Frančišek Janeček.

Cerkev spomladi

 Cerkev je odprta ves dan.

Obiskovalce prosimo: 

 da se zavedajo svetosti kraja in vstopajo spoštljivo, primerno oblečeni in v tišini.