26. septembra 1824 je bl. Anton Martin Slomšek v Olimju obhajal novo mašo.
To je bila zahvala Bogu in velikemu dobrotniku, učitelju in vzorniku, župniku Jakobu Prašnikarju, ki je takrat vodil župnijo Olimje.
Majhno, a vendar tako ljubko in v naših časih tako pomembno vas Olimje je Slomšek opisal takole:
"Med zelenimi gorami, po katerih košato bukovje, pa tudi visoko kostanje raste, v lepem vinskem kraju blizu Sotle stoji Olimje v tihi dolini. Sveta Ema, ki je v teh krajih rojena, pravijo, da je počivala v tej samoti in dala v studencih postaviti kapelico Mariji Devici. Pozneje so belim menihom pozidali lep samostan in postavili veliko cerkev, ki je še zdaj dragocena igla te tihe dolinice…"
Bl. Anton Martin Slomšek je o Olimju napisal tudi pesem:
kjer cvetijo žlahtni venci, tam Ulimija leži.
Njo obdajajo višave, al ne najdeš goličave,
vsako delo pridnih rok, milo blagoslovi Bog.
predvsim drugim si zvoljena, miroljubim ti si raj.
Sveta Hema ta je bila, kje ta prva izvolila,
na tim mestu si spočit, Nje Mariji ga zročit.
SLOMŠKOVI PREGOVORI
Ni človeka brez sence.
Dober sosed je velik zaklad, ki ga ni mogoče kupiti z denarjem.
Dobra duša povsod dobre ljudi najde.
Mož mora biti srečnega zakona glava, žena pa srce.
Lepe cerkve so priče žive vere vernikov.
Molitev je najlepša godba za stare ljudi.
Zoper moč smrti ni rože na vrti.
Potrpežljivost rožice sadi, jeza pa trnje.
Brez Boga ni sreče doma.
Dveh reči ne odlašaj na jutri: Poboljšanja in dobrega dejanja.
Za današnji dan vemo, da ga imemo; ali še jutri doživimo, ne vemo..