KAKO JE STARODAVNI GRAD SV. EME POSTAL SAMOSTAN PATROV MINORITOV
Zanimiva zgodovina
Na mestu sedanjega samostana je nekoč stal stolp, ki je bil verjetno zgrajen okrog leta 1015 in je pripadal Pilsteinskim grofom. Lastnica je bila tudi sv. Ema s Pilštanja, bolj poznana kot Hema Krška. Pozneje so stolp preuredili v podeželski dvorec.
Do leta 1436 je bil lastnik gradu tudi Celjan Friderik II. Leta 1550 ga je grof Tattenbach povečal ter obnovil v renesančnem stilu. Iz romantičnega dvorca je nastal renesančni grad. Tudi pozneje se je okolica gradu še spreminjala.
Leta 1657 je grad kupil baron Janez Sakhmardy de Dyankoch in ga podaril pavlinskim menihom, ki so prišli k nam iz Lepoglave na Hrvaškem.
Leta 1663 je prišlo v Olimje prvih 6 patrov. Njihova takojšnja skrb je bila preureditev gradu za samostanske potrebe in graditev božjepotne cerkve. Tako se je grad spremenil v samostan.
V Olimju so pavlinci ostali do leta 1783. Takrat je cesar Jožef II. razpustil samostan. Menihi so se vrnili v hrvaške samostane, v Olimju pa je bila ustanovljena župnija.
Leta 1805 je bil samostan prodan na dražbi. Kupil ga je grof Attems in tako je, vsaj po lastništvu, samostan znova postal grad.
Leta 1807 so podrli dva trakta gradu v tretjem pa je dobil stanovanje vsakokratni župnik in grofov gozdar.
Leta 1945 so partizani v Slovenski Bistrici ubili takratnega lastnika gradu, grofa Ferdinanda Attemsa in stavbo nacionalizirali.
Leta 1990 so se začela prizadevanja za ponovno oživitev samostana. Grad je v zelo slabem stanju prevzela v najem mariborska škofija in ga izročila redovnikom minoritom.
Leta 1999 je slovenska minoritska provinca ustanovila samostan, ki so ga po razglasitvi škofa A.M. Slomška za blaženega, poimenovali samostan bl. Antona Martina Slomška.
Tako je olimski grad zopet postal samostan.
V zadnjih letih je Olimje napredovalo iz nepoznanega zaselka
v enega od najbolj obiskanih krajev v Sloveniji.
Če si želite ogledati lepoto gradu - samostana, nas obiščite !
Olimski samostan v času pavlincev od 1663 - 1785