Miklavžev večer! parklji

Odrasli in starejši, se še spomnite našega otroškega veselja, ko smo na predvečer godu sv. Miklavža našli nastavljeno darilo ali pa nam ga je prinesel in izročil sam Miklavž v spremstvu angelov in parkljev?

Sedaj je drugače, odrasli smo, nekateri že ostareli. ČEPRAV, PAZITE! … danes je po našem samostanu tako prijetno dišalo, ker je naš Miklavž (gospodinja Martina) pekel piškote. Oh, kako je bilo prijetno! V starem telesu se je veselila mladostna duša! Bilo je otroško lepo. Mi, odrasli, ne potrebujemo več daril, potrebujemo pa spomin na otroštvo. Bolj kakor samih piškotov smo se veselili vonja, ki je prihajal iz kuhinje, ki nas je spomnil na našo brezskrbno nežno mladost.

Upam, da ste tudi vi danes pripravili svojim otrokom lepo presenečenje, ki jim bo ostalo v spominu do pozne starosti. Saj ni pomembno ali nekdo verjame v Miklavža ali ne, pomembno je, da si med seboj izkažemo pozornost, ki se zapiše v spomin, in nam vedno znova zbudi prijetne občutke, ko se je spomnimo. Tako malo je potrebno, da drug drugega osrečimo!

 PRIPRAVIMO POT ZA GOSPODA

Dani

V stari zavezi so bili vedno preroki tisti, ki so napovedovali in pripravljali Božje ljudstvo na prihod obljubljenega Odrešenika. Največji izmed njih je bil prerok Izaija, ki v današnjem prvem berilu tako lepo kliče vsakega izmed nas, da »pripravimo pot za Gospoda«, ki mora kmalu priti.

»Pripravimo se!« je njegov glavni poudarek. Zravnajmo cesto, doline naj se povišajo in hribi naj se ponižajo. Za trenutek ohranimo to Izaijevo povabilo v mislih in ga dopolnimo še s povabilom drugega današnjega preroka – zadnjega v stari zavezi – Janeza Krstnika. Tudi on je »glas vpijočega v puščavi«, ki pa ljudi kliče k spreobrnjenju in pokori. Poudarek pri njem je torej »Spreobrnimo se!«
Le če oba preroka poslušamo skupaj, lahko zaslutimo kaj resnično pomeni pripraviti naša srca za odrešenje in večno življenje – za Gospodov prihod. Spreobrniti se ne pomeni, da smo bili do sedaj v zmoti, nismo poznali pravega Boga in se moramo sedaj spreobrniti k nekemu drugemu Bogu. Spreobrniti se pomeni točno to, k čemur nas kliče Izaija: zravnati našo stezo življenja, odstraniti vsak ovinek v življenju, ki nas oddaljuje od Boga in bližnjih in jo ponovno usmeriti naravnost proti Bogu in bližnjim. Spreobrniti se pomeni v naših srcih povišati vsako dolino podcenjevanja nas samih, naših moči in talentov... Spreobrniti se pomeni ponižati vsak hrib našega napuha in ošabnosti. Odstraniti vse kamne spotike, ki so naše besede opravljanja in laži… Spreobrniti se pomeni z molitvijo in dobrimi deli pregnati vse zveri skušnjav, ki prežijo na nas… In še bi lahko našteval. Kako lepo se dopolnjujeta Izaija in Janez!
Vse to zato, da bo pripravljena pot za Gospoda, ki mora kmalu priti. Da bo v našem srcu ljubezen, mir in zaupanje. Le tako bo lahko Gospod dospel do nas in nas obiskal. In obiskal nas bo kmalu.

UMRLA JE ZDRAVA PAMET

Jesen nam vsak dan znova kaže svojo podobo: mraz je pomoril še zadnje cvetje, listje je že skoraj odpadlo, trenutno kaže meglen in vlažen obraz brez sonca. Čeprav turobno zunanje ozračje samo po sebi ni spodbudno, pa vendarle sili človeka, da si vzame čas za premislek o nekaterih področjih življenja. ki smo jih med letom odrivali, so pa vsekakor vredna razmisleka: moj odnos do sebe, do Boga, do bližnjega….


Pred nekaj leti je eden od duhovnikov po e-pošti delil z drugimi duhovniki »POROČILO O SMRTI ZDRAVE PAMETI«. Takrat me je njena smrt močno prizadela, zato sem osmrtnico shranil. Danes sem jo ponovno odkril. Ker se mi zdi, da je »smrt zdrave pameti« še vedno nadvse velika izguba za celotno človeštvo, OSMRTNICO objavljam na naši spletni strani.
Takole pravi:


Umrla je Zdrava Pamet

Dolga leta je bila z nami. Nihče pa zagotovo ne ve, koliko je bila stara, saj se je njen rojstni list že davno izgubil v birokratskih predalih.

Spominjali se je bomo po tem, da je ohranjala in drugim posredovala pametne nauke, kot so, da se je z dežja pametno čim prej umakniti pod streho in ne pod kap, da kdor prvi pride, prvi melje in da življenje ni vedno pošteno.

Zdrava Pamet je živela preprosto, držala se je načela, da lahko zapraviš le toliko, kolikor zaslužiš. Vedela je, kaj je zdravo starševstvo (da so glavni starši, ne pa otroci).

Njeno zdravje je začelo vidno pešati, ko so v veljavo stopila sicer dobronamerna načela, ki pa so jih ljudje vzeli preveč resno. Ko je slišala, da so šestletnika obtožili spolnega nadlegovanja, ker je poljubil sošolko, da so najstnike izključili iz šole, ker so po malici uporabljali ustno vodico in da so učitelja odpustili, ker je kaznoval trmoglavega dijaka, se je njeno stanje močno poslabšalo.

Še huje je bilo, ko je izvedela, da morajo učitelji prositi za dovoljenje staršev, preden učencu dajo aspirin, ne smejo pa staršev obvestiti, če učenka zanosi in hoče splaviti.

In končno je gospa Zdrava Pamet izgubila voljo do življenja, ko so prepovedali deset zapovedi, ko je Cerkev postala posel in ko so začeli z zločinci ravnati lepše kot z njihovimi žrtvami.

Ko je gospa Zdrava Pamet izvedela, da se je gospa polila z vročo kavo, se pritožila in za nagrado dobila visoko odškodnino, je izdihnila še zadnji dih.

Za njo žalujejo njeni starši, Resnica in Zaupanje, njen mož Preudarnost, hčerka Odgovornost in sin Razum. Preživeli sta jo tudi obe polsestri, Moja Pravica in Jaz Hočem.

Pogrebcev je bilo malo, saj se večina ni zavedla, da je umrla. Če se je še spomniš, pošlji osmrtnico naprej. Če se je ne, pa kot velika večina ostani križem rok.


Hvala duhovniku, ki je objavil osmrtnico. Krščanstvo razlikuje med smrtjo, ki je popolno izničenje - tako preminejo živali - in smrtjo kot prehodu v »novo« življenje, ki velja za človeka. Ker je človek nosilec ZDRAVE PAMETI verujemo, da še pokojna vedno živi.


Advent je čas pričakovanja. Kaj pričakujemo? Odrešenika! Naj nas novorojeni Odrešenik reši ZAMEGLJENE PAMETI in nas obdari z ZRAVO PAMETJO.

Osliček moj

 

 

O, osliček moj! Koliko veselja si nam pripravil, ko smo bili na Cresu v noviciatu. Vodili smo te okrog in te pridno hranili. Kljub vsemu pa si ostal vedno in povsod - samo OSEL!

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

MOLITEV K ANGELU VARUHU


Stopi, ljubi angel varuhAngelček1
v cerkvi ti na prostor moj.
Bodi tam pri sveti maši,
v duhu združen bom s teboj.
Pri darovanju ti položi
na pateno še moj dar:
moje križe, moje delo
večnemu ponudi v dar.
Pri povzdigovanju moli
v sveti hostiji Boga:
prosi, naj še mene skrije
v rano svojega Srca.
Dušam v vicah, mojim dragim
nesi sveto Rešnjo Kri,
grešnike, umirajoče
z njo pokropi, greh izmij.
Ko se mašnik bo obhajal,
tudi meni angel moj,
sveto Hostijo prinesi,
moli Jezusa z menoj.
Prosi, da ves svet deležen
svete maše bo sadov,
meni pa na dom prinesi
svete maše blagoslov.