olimje2.jpg olimje3.jpg olimje1.jpg

SAMOSTAN

ERN 0062

KAKO JE STARODAVNI GRAD SV. EME POSTAL SAMOSTAN PATROV MINORITOV

Olimski samostan ima zanimivo zgodovino. Na mestu sedanjega samostana je nekoč stal stolp, ki je bil verjetno zgrajen okrog leta 1015 in je pripadal Pilsteinskim grofom. Lastnica je bila tudi sv. Ema s Pilštanja, bolj poznana kot Hema Krška. Pozneje so stolp preuredili v podeželski dvorec. Leta 1550 ga je grof Tattenbach povečal ter obnovil v renesančnem stilu. Iz romantičnega dvorca je nastal grad.

Leta 1657 ga je kupil baron Ivan Zakmardy de Dyankoch in ga podaril pavlinskim menihom v Lepoglavi na Hrvaškem. Leta 1663 je prišlo v Olimje 6 patrov. Njihova takojšnja skrb je bila preureditev gradu za samostanske potrebe in graditev božjepotne cerkve. Tako se je grad spremenil v samostan.

V Olimju so ostali do leta 1782. Takrat je cesar Jožef II. razpustil samostan. Menihi so se vrnili v hrvaške samostane, v Olimju pa je bila ustanovljena župnija. Samostan je bil leta 1805 prodan na dražbi. Kupil ga je grof Attems in tako, vsaj po lastništvu, samostan postane zopet grad.

Dve leti pozneje so podrli dva trakta gradu v tretjem pa je dobil stanovanje vsakokratni župnik in grofov gozdar. Leta 1945 so partizani v Slovenski Bistrici ubili tak

ratnega lastnika gradu grofa Ferdinanda Attemsa in stavbo nacionalizirali. Tik pred osamosvojitvijo Slovenije, so se začela prizadevanja za ponovno oživitev samostana. Grad je vzela v najem mariborska škofija in ga izročila redovnikom minoritom. Leta 1999 je slovenska minoritska provinca ustanovila v Olimju samostan, ki so ga po razglasitvi škofa A.M. Slomška za blaženega, poimenovali samostan bl. Antona Martina Slomška. Tako je olimski grad zopet postal samostan.

samostan2

Patri na duhovnih vajah

 

Olimski samostan ima zanimivo zgodovino. Na mestu sedanjega samostana je nekoč stal stolp, ki je bil verjetno zgrajen okrog leta 1015 in je pripadal Pilsteinskim grofom. Lastnica  je bila tudi sv. Ema s Pilštanja, bolj poznana kot Hema Krška. Pozneje so stolp preuredili v podeželski dvorec. Leta 1550 ga je grof Tattenbach povečal ter obnovil v renesančnem stilu. Iz dvorca je nastal grad.

Leta 1657 ga je kupil baron Ivan Zakmardy de Dyankoch in ga podaril pavlinskim menihom v Lepoglavi na Hrvaškem. Leta 1663 je prišlo v Olimje 6 patrov. Njihova takojšnja skrb je bila preureditev gradu za samostanske potrebe in graditev božjepotne cerkve. Tako se je grad spremenil v samostan.

V Olimju so ostali do leta 1782. Takrat je cesar Jožef II. razpustil samostan. Menihi so se vrnili v hrvaške samostane, v Olimju pa je bila ustanovljena župnija. Samostan je bil leta 1805 prodan na dražbi. Kupil ga je grof Attems in tako, vsaj po lastništvu, samostan postane zopet grad.

Dve leti pozneje so podrli dva trakta gradu v tretjem pa je dobil stanovanje vsakokratni župnik in grofov gozdar. Leta 1945 so partizani v Slovenski Bistrici ubili takratnega lastnika gradu grofa Ferdinanda Attemsa in stavbo nacionalizirali. Tik pred razpadom Jugoslavije so se začela prizadevanja za ponovno oživitev samostana. Grad je vzela v najem mariborska škofija in ga izročila redovnikom  minoritom. Leta 1999 je slovenska minoritska provinca ustanovila v Olimju samostan, ki so ga po razglasitvi Slomška za blaženega poimenovali samostan bl. Antona Martina Slomška. Tako je olimski grad zopet postal samostan.  

Minoristki samostan Olimje