olimje3.jpg olimje2.jpg olimje1.jpg

ŽUPNIJSKA CERKEV

cerkev1

Redovniki pavlinci so leta 1665 začeli v Olimju na zahodni strani starodavnega gradu graditi mogočno samostansko cerkev v baročnem stilu in jo posvetili Mariji vnebovzeti. V tistem času je novozgrajena cerkev privabljala romarje od blizu in daleč. Patri so nudili romarjem dobro duhovno oskrbo, privlačila pa jih je tudi lepota baročnih oltarjev.

V prezbiteriju stoji mogočen tri nadstropen pozlačen oltar v črni barvi. V središču je milostna podoba Marije z Jezuščkom, stoječa na luninem krajcu. Obdaja jo skupina angelov, ki jo na oblakih dvigajo v nebesa. Nad Marijinim kipom je slika Jezusovega krsta, nad njim pa kronanja Device Marije za kraljico nebes in zemlje. Zraven omenjenih podob je na glavnem oltarju še 12 kipov svetnikov in svetnic, na vrhu pa kip nadangela Mihaela. Oltar so leta 1680 izdelali pavlinski menihi v Lepoglavi na Hrvaškem in je eden največjih »zlatih« oltarjev v Sloveniji.

Prostor okrog glavnega oltarja je poslikan. Leta 1739 ga je poslikal pavlinski menih Janez Krstnik Ranger. Freske med drugim prikazujejo štiri prizore iz življenja sv. Družine, Marijino oznanjenje, medaljone z motivi iz lavretanskih litanij, iluzorno kupolo ter sobo z balkonom.

Ob vhodu v prezbiterij stojita oltarja, ki se, gledano od vhodnih vrat, zlijeta v celoto z glavnim oltarjem. Levi slavi Kristusovo trpljenje, desni pa je posvečen sv. Pavlu puščavniku, ob katerem so se duhovno navdihovali redovniki pavlinci.

Glavna ladja se odpira v štiri stranske kapele v katerih najdemo oltarje posvečene sv. Katarini in Čenstohovski Mariji na levi strani, ter sv. Barbari in sv. Tomažu na desni strani.

Okrog leta 1760 se cerkvi prizidali še kapelo, ki je posvečena sv. Frančišku Ksaverju. Izredno lep poznobaročni oltar je pritegnil mnoge romarje, ki so prišli v Olimje prosit predvsem za zdravje. Kapelo je poslikal Anton Lerchinger, ki je naslikal prizore iz Frančiškovega življenja in skupine romarjev ki so se v različnih potrebah prišli priporočit sv. Frančišku.

Prava mojstrovina je tudi p r i ž n i c a s stebrički, angelskimi glavicami, rastlinskim okrasjem in vdolbinami, v katerih so kipi Matere Božje in štirih evangelistov. Na vratih, ki vodijo iz samostana na prižnico je na les naslikana doprsna podoba sv. Pavla. Na vrhu bogato izrezljanega baldahina stoji kip Kristusa vladarja sveta.

Na pevskem koru so nameščeni baročni korni sedeži namenjeni redovnikom za liturgično molitev ter orgle, ki jih je leta 1764 izdelal znameniti celjski orglar Janez Frančišek Janeček.

Cerkev je odprta ves dan. Prosimo vse obiskovalce, da se zavedajo svetosti kraja. Vstopite spoštljivo, primerno oblečeni in v tišini.

Cerkev notranjost

 

Marija vnebovzeta

 

Minoristki samostan Olimje